Obremenjevanje okolja in podnebne spremembe ogrožajo Slovenijo, Evropsko Unijo in ves svet. Za premagovanje teh izzivov se mora slovensko gospodarstvo preoblikovati v gospodarno in konkurenčno, ki bo današnjo družbo in prihodnje generacije ščitilo pred pritiski na surovinske vire in kakovost okolja. Eden od ciljev je doseči pod-nebno nevtralnost do leta 2050, spodbuditi gospodarstvo z zeleno tehnologijo, ustvariti trajnostno industrijo in zmanjšati onesnaževanje.

V praksi to pomeni, da je potrebna večja snovna učinkovitost pri ravnanju s surovinami, spodbude za ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov in ponovno uporabo, realizacija projektov učinkovite materialne in energetske izrabe odpadkov, hitrejši napredek pri prilagajanju na podnebne spremembe in okoljevarstveno naravnana družbena preobrazba nasploh. Posvet tozadevno že 26 let povezuje strokovnjake, raziskovalce, oblikovalce politik, lokalnih skupnosti, zasebnega sektorja, nevladnih organizacij in širše javnosti. Z namenom, kako uresničiti zapisane cilje in hkrati doseči soglasje med različnimi rešitvami v imenu jav-nega interesa, bo tudi na letošnjem posvetu potekala razprava o konkretnih ukrepih in načrtovanih rešitvah Slovenije, in sicer na naslednjih aktualnih področjih:

1. Okoljska komunikacija. Okoljska komunikacija postavlja v ospredje razmerje med civilno-družbenimi akterji in javno oblastjo ter po svoji naravi odpira vprašanje demokratičnosti družbe. Pri nastajanju strategij, različnih »polisi« ter iz njih izpeljanih zakonov in ukrepov, so vključeni različni akterji, ki zagovarjajo različne okoljske diskurze, ki jih je treba skozi komunikacijski proces (deliberacijo) uskladiti tako, da pride do oblikovanja skupne predstave. Da bi reševali okoljske probleme na čim bolj demokratičen način in ne na oblastnotehnokratski ali celo avtoritarni način, je treba premisliti dosedanja razmerja med strokami, civilnodružbenimi akterji, javnostjo in javno oblastjo. Pri tovrstni komunikaciji je prvi pogoj ta, da se vzpostavijo ustrezne komunikacijske forme in pravila komuniciranja, kjer bo sploh mogoče komuniciranje po deliberativnih načelih. Te forme morajo biti ustrezno nadgrajene še z aplikacijami v virtualnem prostoru. Ta tip demokratične komunikacije oži prostor za nastajanje konfliktnih situacij, zmanjšuje možnost tihega lobiranja in vladanje strankarskih »varušk«, ki so v navezavi z drugimi interesno ozko usmerjenimi skupinami. Druga raven okoljskega komuniciranja pa je vezana na implementacijski proces, usmerjena k reševanju ali blaženju konfliktnih situacij in se lahko odvija kot posvetovanje z najbolj prizadetimi, kot sporočila za javnost, kot okoljska mediacija, ipd. Če je prvi način okoljske komunikacije praviloma dvosmeren in izgrajuje skupne okoljske imaginacije, je drugi način enosmeren in paternalističen.

2. Učinkovita energijska izraba odpadkov. V Sloveniji zgledno sledimo evropskim direktivam na področju odpadkov, ki so prenesene v naš pravni red in ustrezno zbiramo ter predelujemo komunalne odpadke. Podobno je z odpadki iz obrti in industrije, ki se ustrezno zbirajo in predelujejo. Ta faza predelave skladno s pravili proizvede del odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati in imajo visoko kurilno vrednost. Teh odpadkov ne smemo odlagati in za njih je edina možnost energijska izraba s sežigom ali sosežigom. Trenutne kapacitete za sežig in sosežig so nekajkrat prenizke za količine goriv iz odpadkov, ki jih predelamo iz slovenskih odpadkov. Ta kritična nesamozadostnost nas postavlja v nezavidljiv položaj, ko smo izpostavljeni tujemu trgu za sežig in sosežig, ki se zaveda naše situacije. Dodaten pritisk predstavlja energetska kriza z višjo ceno energentov, kar draži življenje in slabša konkurenčnost industrije. Z namenom koristne izrabe energije lastnih odpadkov je potrebno zagotoviti energijsko izrabo odpadkov v okviru javne državne gospodarske službe za komunalne odpadke, za ostale odpadke pa v obstoječih primernih objektih s sosežigom ali novih namenskih objektih za sežig.

3. Nizkoogljično in krožno gospodarstvo. Zeleni dogovor, ki združuje načela nizkoogljičnega in krožnega gospodarstva, cilja na celovit pristop k trajnostnemu razvoju. Ti koncepti predstavljata ključna stebra izvajanja zelenega dogovora, ki si prizadeva za trajnostni razvoj, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, spodbujanje obnovljivih virov energije ter ustvarjanje de-lovnih mest v sektorjih z nizkimi emisijami ogljika. Nizkoogljično gospodarstvo prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov z uvedbo prehoda na obnovljive vire energije, povečanjem energetske učinkovitosti in zmanjšanjem odvisnosti od fosilnih goriv. Krožno gospodarstvo pa se uporablja za zmanjšanje obremenitve naravnih virov ter prispeva k zmanjšanju količine odpadkov, poudarjajoč pomembnost oblikovanja izdelkov z namenom ponovne upora-be, recikliranja in trajnostnih proizvodnih procesov. Uresničevanje zelenega dogovora je postalo obvezujoče od sprejetja Uredbe EU 2018/1999. Prvi nacionalni podnebni načrti, ki so bili izdelani leta 2020, se trenutno posodabljajo. Ti načrti, skupaj z aktivnostmi na področju EU taksonomije, so vplivali na to, da so vsi deležniki v naši družbi začeli oblikovati svoje procese in razvojne vizije v skladu z zelenim dogovorom. Letos bo zaključena posodobitev teh načrtov v skladu z zakonodajnim svežnjem »Pripravljeni na 55« in načrtom »REPowerEU«. Prvi del panela bo namenjen predstavitvi aktivnosti pri pripravi predloga prenovljenega nacionalnega podnebnega načrta, oblikovanju predloga in postopku vključevanja deležnikov. Drugi del panela pa se bo osredotočil na primere krožnega gospodarstva v sektorju ravnanja z mineralnimi surovinami ter obrazložitvi vzpostavitve platforme za sledenje masnim tokovom v tem sektorju.

4. Preprečevanje nastajanja odpadkov in krožna raba virov s ponovno uporabo.

Ob zaključku projekta studioKroG bodo predstavljeni rezultati na ravni praktične demo-izvedbe krožnega gospodarstva za povečanje razumevanje delovanja krožne rabe virov. Hkrati smo ustvarili sinergije s podobnimi projekti in organizacijami za povečano uveljavljanje načel krožnega gospodarstva. Namreč organiziranje krožnega življenja materialov z recikliranjem in snovno ter energetsko izrabo odpadnih snovi je ena pomembnejših dejavnosti, ki jih mora razvita družba vpeljati v svoj trajnostni razvoj. Še pomembnejše je pri tem uvajati najboljše prakse za preprečevanje nastajanja odpadkov in krožno rabo virov s pristopom ponovne uporabe. Pri tem je zelo pomembno, da se daljša življenjska doba vseh izdelkov, ki so dani na trg. Ti morajo biti oblikovani tudi na način, da je možna njihova čim enostavnejša ponovna uporaba in kasneje izvedba procesov za zagotavljanje krožnega toka odpadnih snovi. Prioritetni tako postanejo tudi in predvsem ukrepi za preprečevanje nastajanja in ponovno uporabo neogibnih odpad-kov ter tudi, da na tržišče vstopajo čim bolj istovrstni in okolju prijazni materiali, ki jih je v nadaljnjih postopkih čim bolj enostavno reciklirati. Razširjena odgovornost proizvajalcev izdelkov široke potrošnje je eden najpomembnejših vzvodov za zagotovitev ustreznih krožnih praks ravnanja z odsluženimi izdelki.