LAS UE ORMOŽ
INVEST PODRAVJE
PRIDI VIDI IDI
LAS POVEZANI
FASONGA

OD RASTLINE DO TRGA: RAZVOJ NARAVNE KOZMETIKE KOT PODJETNIŠKA PRILOŽNOST NA PODEŽELJU

Podeželska območja imajo pomembne razvojne prednosti, ki pogosto ostajajo premalo izkoriščene. Mednje sodijo naravni viri, tradicionalno znanje, razpoložljive kmetijske površine, lokalna identiteta in tesna povezanost skupnosti. Ko se ti viri povežejo z raziskovanjem, razvojem izdelkov, podjetniškim znanjem in dostopom do trga, lahko postanejo osnova za nove izdelke, storitve in delovna mesta.

Takšen pristop je v ospredju projekta EkoVizija – EKO-VIP, ki se izvaja na območju LAS Povezani med Dravo in goricami. Projekt povezuje raziskovanje zdravilnih rastlin, razvoj naravne kozmetike, vzpostavitev eksperimentalnega zeliščnega vrta, podjetniška izobraževanja ter pripravo izdelkov za vstop na trg. Njegov cilj ni samo izdelati novo kozmetično formulacijo, temveč pokazati, kako je mogoče lokalni naravni vir razviti v varen, kakovosten in tržno zanimiv izdelek z višjo dodano vrednostjo.

OECD poudarja, da je inovativnost na podeželju tesno povezana s sposobnostjo lokalnih okolij, da prepoznajo lastne primerjalne prednosti, oblikujejo nove tržne niše ter povezujejo podjetnike, raziskovalne organizacije, podporne institucije in lokalne skupnosti. Posebej pomembni so mreženje, izmenjava znanja, eksperimentiranje in podjetniška podpora, prilagojena razmeram na podeželju.

Vsak razvoj izdelka se začne z idejo, vendar mora uspešna podjetniška ideja reševati konkreten problem ali zadovoljevati jasno prepoznano potrebo kupcev. Pri naravni kozmetiki samo dejstvo, da je izdelek izdelan iz lokalne rastline, še ni zadosten razlog za njegov tržni uspeh.

Podjetnik mora že na začetku odgovoriti na več vprašanj:

Pri projektu EKO-VIP predstavljajo izhodišče zdravilne rastline, ki uspevajo oziroma jih je mogoče gojiti v lokalnem okolju, med drugim silina oziroma barvilni urhovec (Isatis tinctoria), lucerna (Medicago sativa) in rumena lakota (Galium verum). Njihova lokalna prisotnost sama po sebi še ne ustvarja podjetniške vrednosti. Ta nastane šele, ko se surovina poveže z znanjem, primernim postopkom predelave, kakovostno formulacijo, prepoznavno zgodbo in dejanskim zanimanjem trga.

Podjetniška priložnost je zato v ustvarjanju celotne vrednostne verige: od pridelovalca rastline in priprave izvlečka do proizvajalca, oblikovalca embalaže, prodajalca in izvajalca promocijskih aktivnosti.

  1. Izbor zdravilne rastline in zagotavljanje surovine

Prvi strokovni korak je izbor ustrezne rastline. Pri tem je treba preveriti njeno botanično identiteto, tradicionalno uporabo, kemično sestavo, varnost, razpoložljivost ter možnosti pridelave ali nadzorovanega nabiranja.

Z vidika podjetništva je pomembno tudi vprašanje oskrbe. Posamezen laboratorijski vzorec je mogoče izdelati iz majhne količine rastlinskega materiala, redna proizvodnja pa zahteva stabilen vir kakovostne surovine.

Zato je treba določiti:

  • kdo bo rastlino prideloval,
  • kakšna bo zahtevana kakovost,
  • kateri del rastline se bo uporabljal,
  • kdaj bo potekala žetev,
  • kako bo surovina posušena in shranjena,
  • kako bo zagotovljena sledljivost,
  • koliko surovine bo potrebno za posamezno proizvodno serijo,
  • kakšna bo nabavna oziroma proizvodna cena.

To odpira možnosti za sodelovanje z lokalnimi kmetijami, dopolnilnimi dejavnostmi, socialnimi podjetji in drugimi manjšimi ponudniki. Lokalna kozmetična proizvodnja tako ne ustvarja potenciala samo za nosilca blagovne znamke, temveč tudi za druge člene lokalne dobavne verige.

Pomemben rezultat projekta EKO-VIP je eksperimentalni zeliščni vrt, ki omogoča gojenje izbranih rastlin, opazovanje njihovih lastnosti ter prenos znanja med izvajalci projekta in lokalnim prebivalstvom. Vrt ima hkrati raziskovalno, izobraževalno in podjetniško funkcijo, saj omogoča preverjanje, katere rastline bi bile primerne za nadaljnji razvoj lokalnih izdelkov.

  1. Pridobivanje in standardizacija rastlinskih izvlečkov

Rastlinski material je treba pred vključitvijo v kozmetično formulacijo ustrezno predelati. Najpogosteje se iz rastline pripravi izvleček, pri čemer se lahko uporabljajo voda, alkohol, glicerin, rastlinska olja ali njihove kombinacije.

Izbira postopka vpliva na to, katere snovi se bodo iz rastline izločile in kakšne lastnosti bo imel izvleček. Različni izvlečki iz iste rastline zato niso nujno enakovredni.

Pri razvoju je treba določiti:

  • razmerje med rastlino in topilom,
  • temperaturo in trajanje ekstrakcije,
  • način filtriranja,
  • koncentracijo izvlečka,
  • pogoje njegovega shranjevanja,
  • mikrobiološko kakovost,
  • rok uporabnosti,
  • merila za sprejem posamezne serije.

Z vidika podjetja je standardizacija ključna. Kupec pričakuje, da bo izdelek ob vsakem nakupu enake barve, vonja, gostote in kakovosti. Če se lastnosti izvlečka med serijami bistveno spreminjajo, se lahko spreminja tudi končni izdelek.

  1. Razvoj izdelka za določenega kupca

Naslednji korak je priprava kozmetične formulacije. Rastlinski izvleček se lahko vključi v kremo, serum, gel, balzam, šampon, tonik ali drug izdelek, vendar mora biti izbrana oblika smiselna glede na lastnosti izvlečka in potrebe uporabnika.

V projektu EKO-VIP je predviden razvoj inovativnih formulacij iz pridobljenih rastlinskih izvlečkov. Med možnimi oblikami so različne emulzije in geli, pri čemer se vrsta izdelka prilagodi značilnostim posamezne surovine in predvidenemu načinu uporabe.

S podjetniškega vidika je pomembno, da izdelek ni razvit samo na podlagi vprašanja, kaj je tehnično mogoče izdelati. Razvoj mora vključevati tudi preverjanje trga.

Pred dokončno izbiro izdelka je smiselno raziskati:

  • kdo so ciljni uporabniki,
  • katere izdelke že uporabljajo,
  • koliko so pripravljeni plačati,
  • katere lastnosti izdelka so jim pomembne,
  • kakšna embalaža jim ustreza,
  • ali cenijo lokalni izvor,
  • kje običajno kupujejo kozmetične izdelke,
  • kako pomembni so jim naravne sestavine in trajnost.

Izdelek za mlade uporabnike z občutljivo kožo bo zahteval drugačno formulacijo, komunikacijo in prodajno pot kot izdelek, namenjen turistom, poslovnim darilom ali uporabnikom profesionalne lasne kozmetike.

  1. Prototipiranje in testne serije

Razvoj naravne kozmetike praviloma poteka skozi več prototipov. Prva formulacija skoraj nikoli ni tudi končna. Spreminjajo se deleži sestavin, pH, gostota, vonj, občutek na koži, način vpijanja, sistem konzerviranja in embalaža.

Majhne testne serije omogočajo, da se napake odkrijejo še pred večjimi vlaganji. To je za podjetnika pomembno, saj zmanjšuje tveganje, da bi sredstva vložil v izdelek, ki ni dovolj stabilen, uporabnikom ni všeč ali ga je težko proizvajati.

V tej fazi je treba beležiti:

  • natančno sestavo posameznega prototipa,
  • način izdelave,
  • uporabljene temperature,
  • čas in hitrost mešanja,
  • opažene spremembe,
  • rezultate testiranja,
  • odzive potencialnih uporabnikov.

Povratne informacije uporabnikov so koristne za ocenjevanje vonja, teksture, enostavnosti uporabe, vpijanja in splošnega zadovoljstva. Ne morejo pa nadomestiti laboratorijskih preizkusov ali formalne ocene varnosti.

Projekt EKO-VIP predvideva pripravo in preverjanje manjših serij, zbiranje odzivov ter nadaljnje prilagajanje formulacij. To je značilen primer podjetniškega eksperimentiranja, pri katerem se izdelek postopoma izboljšuje na podlagi strokovnih rezultatov in odziva uporabnikov.

  1. Stabilnost, kakovost in varnost

Naravni kozmetični izdelek mora svoje lastnosti ohraniti skozi celoten predvideni rok uporabe. Preveriti je treba, ali se spreminjajo njegova barva, vonj, gostota, pH ali mikrobiološka kakovost ter ali se izdelek razslojuje oziroma drugače spreminja.

Preizkušanje običajno vključuje spremljanje izdelka pri različnih temperaturah, izpostavljenosti svetlobi in različnih pogojih shranjevanja. Preveriti je treba tudi združljivost formulacije z embalažo.

Za podjetje je stabilnost izdelka neposredno povezana s poslovnim tveganjem. Nestabilen izdelek lahko povzroči reklamacije, odpoklic serije, izgubo zaupanja kupcev in škodo za blagovno znamko.

Izraz »naravno« prav tako ne pomeni samodejno, da je izdelek varen. Rastlinske sestavine lahko povzročijo draženje, preobčutljivost ali druge neželene odzive. Pred dajanjem kozmetičnega izdelka na trg mora biti izdelana ustrezna ocena varnosti, izdelek pa mora izpolnjevati zahteve evropske zakonodaje. Uredba (ES) št. 1223/2009 določa zahteve glede varnosti, odgovorne osebe, proizvodnje, dokumentacije, označevanja in priglasitve kozmetičnih izdelkov.

  1. Prehod iz laboratorija v proizvodnjo

Uspešen laboratorijski prototip še ni nujno primeren za večjo proizvodnjo. Pri povečanju količine se lahko spremenijo mešanje, segrevanje, hlajenje, homogenizacija in porazdelitev sestavin.

Postopek povečanja obsega proizvodnje oziroma scale-up zahteva opredelitev:

  • potrebne opreme,
  • vrstnega reda dodajanja sestavin,
  • temperature posameznih faz,
  • časa in hitrosti mešanja,
  • velikosti proizvodne serije,
  • nadzora kakovosti,
  • čiščenja in higiene,
  • sledljivosti materialov,
  • ravnanja z izdelki, ki ne ustrezajo zahtevam.

Projekt EKO-VIP vključuje delovni sklop Od laboratorija do trga: Scale-up in oblikovanje izdelka, ki je namenjen prilagoditvi formulacije za večje količine, razvoju embalaže in pripravi izdelka za tržno uporabo.

Ta faza zahteva tudi poslovno odločitev, ali bo podjetje izdelke proizvajalo samo ali bo proizvodnjo zaupalo zunanjemu pogodbenemu proizvajalcu.

Lastna proizvodnja zagotavlja več nadzora, vendar zahteva vlaganja v:

  • ustrezne prostore,
  • opremo,
  • kadre,
  • higieno,
  • dokumentacijo,
  • nadzor kakovosti,
  • skladiščenje.

Zunanja proizvodnja lahko zmanjša začetna vlaganja, vendar mora podjetje poiskati zanesljivega izvajalca, jasno določiti recepturo, kakovostne zahteve, minimalno količino naročila, ceno in odgovornosti pogodbenih strank.

  1. Izračun stroškov in oblikovanje prodajne cene

Dober izdelek še ne pomeni tudi uspešnega podjetja. Pred začetkom prodaje je treba izdelati realen izračun stroškov.

Pri kalkulaciji je treba upoštevati:

  • pridelavo ali nakup rastlinske surovine,
  • izdelavo izvlečka,
  • druge sestavine formulacije,
  • laboratorijska testiranja,
    • varnostno oceno,
    • pripravo dokumentacije,
    • proizvodnjo,
    • embalažo in etikete,
    • grafično oblikovanje,
    • skladiščenje,
    • promocijo,
    • spletno prodajo,
    • distribucijo,
    • provizije trgovcev,
    • stroške dela,
    • morebitne izgube in neprodane zaloge.
  • Pogosta napaka novih podjetnikov je, da prodajno ceno določijo predvsem glede na cene konkurence, ne da bi poznali lastne celotne stroške. Prenizka cena lahko kratkoročno pritegne kupce, dolgoročno pa onemogoči nadaljnji razvoj podjetja.Pri butičnih lokalnih izdelkih tekmovanje samo z nizko ceno praviloma ni smiselno. Njihova prednost je lahko v preverjeni kakovosti, lokalnem izvoru, manjši seriji, sledljivosti, strokovno razviti formulaciji in zgodbi območja.

    OECD ugotavlja, da imajo mala in srednja podjetja pomembno vlogo pri zaposlovanju in gospodarski rasti podeželskih regij, vendar potrebujejo dostop do znanja, mrež, financiranja, digitalnih orodij in poslovne podpore.

    1. Embalaža kot zaščita in prodajno orodje

    Embalaža mora izdelek zaščititi pred svetlobo, zrakom, vlago in mikrobiološkim onesnaženjem. Hkrati vpliva na uporabniško izkušnjo, prepoznavnost izdelka in odločitev za nakup.

    Pri izbiri je treba upoštevati:

    • združljivost z izdelkom,
    • primerno odmerjanje,
    • zaščito pred zunanjimi vplivi,
    • možnost transporta,
    • velikost in težo,
    • možnosti recikliranja,
    • stroške,
    • dobavne roke,
    • minimalne količine naročila.

Za manjše podjetje je lahko minimalna količina embalaže pomembna ovira. Dobavitelji pogosto zahtevajo naročilo večjega števila kosov, kar pomeni visoko začetno investicijo in potrebo po skladiščenju.

Trajnostna embalaža mora biti obravnavana celovito. Ni dovolj, da je označena kot okolju prijazna. Zagotoviti mora tudi ustrezno zaščito izdelka, saj krajši rok uporabnosti in večja količina zavrženih izdelkov lahko povečata skupni okoljski vpliv.

Embalaža je tudi nosilec identitete blagovne znamke. Pri projektu EKO-VIP je smiselno, da grafična podoba poudari povezavo z območjem LAS Povezani, lokalnimi rastlinami, strokovnim razvojem in trajnostno usmeritvijo projekta.

  1. Zakonodaja kot del poslovnega načrta

Zakonodajne obveznosti ne smejo biti obravnavane šele tik pred začetkom prodaje. Upoštevati jih je treba že pri načrtovanju izdelka, stroškov in časovnice.

Pred dajanjem kozmetičnega izdelka na trg je treba med drugim:

  • izdelati poročilo o varnosti kozmetičnega izdelka,
  • pripraviti dokumentacijo z informacijami o izdelku,
  • zagotoviti proizvodnjo v skladu z dobro proizvodno prakso,
  • pripraviti pravilno označbo,
  • izdelek priglasiti v portal CPNP,
  • zagotoviti sledljivost posameznih serij.

CPNP je evropski elektronski portal za priglasitev kozmetičnih izdelkov. Odgovorna oseba mora pred začetkom trženja vnesti predpisane podatke o izdelku.

Podjetnik mora zakonodajne aktivnosti vključiti v finančni in časovni načrt. Stroški testiranja, varnostne ocene in dokumentacije niso dodatki, temveč osnovni del razvoja izdelka.

  1. Blagovna znamka in trženje

Na trgu naravne kozmetike je veliko ponudnikov, zato mora imeti novi izdelek jasno pozicioniranje. Blagovna znamka mora odgovoriti na vprašanje, po čem je izdelek drugačen in zakaj je pomemben za kupca.

Pri projektu EKO-VIP se lahko razlikovalna prednost gradi na:

Pri komunikaciji pa je treba paziti, da zgodba ne nadomesti dokazov. Trditve, kot so »vlaži«, »pomirja«, »regenerira« ali »ščiti«, morajo biti podprte z ustreznimi dokazi. Prav tako morajo biti natančne in preverljive navedbe o naravnosti, lokalnem izvoru in trajnosti.

Uredba Komisije (EU) št. 655/2013 določa skupna merila za utemeljitev trditev v zvezi s kozmetičnimi izdelki. Trditve morajo biti zakonite, resnične, dokazno podprte, poštene in oblikovane tako, da potrošniku omogočajo informirano odločitev.

  1. Prodajne poti in povezovanje lokalnih ponudnikov

Naravne kozmetike ni dovolj samo razviti, treba jo je tudi uspešno pripeljati do kupca. Možne prodajne poti vključujejo:

  • lastno spletno trgovino,
  • specializirane trgovine,
  • lokalne tržnice in dogodke,
  • turističnoinformacijske centre,
  • trgovine z lokalnimi izdelki,
  • lekarne in drogerije,
  • kozmetične in frizerske salone,
  • hotele in turistične ponudnike,
  • poslovna in protokolarna darila.
  • Za manjša podjetja je pogosto smiselna kombinacija neposredne prodaje in sodelovanja z izbranimi partnerji. Neposredna prodaja omogoča višjo maržo in stik s kupci, prodaja prek trgovcev pa poveča doseg, vendar zniža delež prihodka, ki ostane proizvajalcu.Projekt EKO-VIP lahko prispeva k povezovanju ponudnikov, saj v skupnem procesu sodelujejo razvojna institucija, proizvajalci, strokovnjaki in lokalna skupnost. Takšna partnerstva so pomembna predvsem na podeželju, kjer posamezno malo podjetje pogosto nima dovolj kadrov, opreme ali znanja za samostojen razvoj celotnega izdelka.

    Evropske pobude za razvoj podeželja poudarjajo, da lahko lokalno podjetništvo in socialna podjetja ustvarjajo gospodarske rezultate ter hkrati prispevajo k socialnemu vključevanju in reševanju lokalnih izzivov.

    Podjetniška znanja kot pogoj za trajnost projekta:

Razvoj izdelka zahteva bistveno več kot poznavanje zdravilnih rastlin. Podjetnik potrebuje tudi znanja s področij:

Projekt EKO-VIP zato poleg strokovnega razvoja kozmetičnih izdelkov vključuje podjetniške delavnice, izobraževalne aktivnosti in praktični vodnik za prijave na razpise. Takšen pristop povečuje možnost, da rezultati projekta ne ostanejo samo na ravni prototipa, temveč se razvijejo v dejanske poslovne pobude.

Podjetniška usposabljanja so pomembna tudi zato, ker pomagajo udeležencem realno oceniti izvedljivost njihove ideje. Včasih je smiselno razviti lastno blagovno znamko, drugič sodelovati kot pridelovalec surovine, izvajalec delavnic, turistični ponudnik ali dobavitelj izdelkov za obstoječega proizvajalca.

Od rastline do lokalne vrednostne verige

Največja razvojna vrednost projekta EKO-VIP ni nujno samo v nastanku enega kozmetičnega izdelka.

Pomembnejši dolgoročni učinek je lahko vzpostavitev modela sodelovanja, v katerem so povezani:

  1. lokalni pridelovalci zdravilnih rastlin,
  2. izvajalci raziskav in ekstrakcije,
  3. razvijalci kozmetičnih formulacij,
  4. proizvajalci,
  5. oblikovalci embalaže,
  6. podjetniške podporne institucije,
  7. trgovci in turistični ponudniki,
  8. končni uporabniki.

Takšna vrednostna veriga omogoča, da večji del ustvarjene vrednosti ostane v lokalnem okolju. Povečuje tudi odpornost območja, saj razvoj ni odvisen samo od ene dejavnosti ali enega podjetja.

Sodobni pristopi k inovacijam na podeželju poudarjajo prav uporabo lokalnega znanja, virov in sodelovanja za oblikovanje rešitev, ki hkrati odgovarjajo na gospodarske, socialne in okoljske izzive.

Zaključek

Pot od zdravilne rastline do kozmetičnega izdelka je hkrati strokovni in podjetniški proces. Začne se z izborom kakovostne lokalne surovine, nadaljuje z razvojem izvlečka in formulacije ter vključuje preverjanje stabilnosti, varnosti in zakonodajne skladnosti. Vendar se proces s tem ne konča.

Da bi izdelek postal poslovna priložnost, potrebuje tudi jasno ciljno skupino, realno kalkulacijo, primerno embalažo, prepoznavno blagovno znamko, prodajno strategijo in zanesljivo dobavno verigo.

Projekt EkoVizija – EKO-VIP povezuje vse te ravni. Zdravilne rastline obravnava kot lokalni naravni vir, ki ga je mogoče s pomočjo raziskovanja, znanja in podjetniškega sodelovanja razviti v izdelek z višjo

dodano vrednostjo. Hkrati projekt krepi sposobnosti lokalnih prebivalcev za razvoj lastnih poslovnih idej ter odpira možnosti za sodelovanje med kmetijstvom, kozmetiko, turizmom, izobraževanjem in podpornimi institucijami.

Uspeh takšnega pristopa se zato ne meri samo v številu razvitih izdelkov, temveč tudi v novih znanjih, partnerstvih, poslovnih pobudah in lokalnih vrednostnih verigah, ki lahko delujejo tudi po zaključku projekta.

Pripravila:

Polona Kukovec

 

 

Viri in literatura

Skip to content