Report on WP6 – ECOCHAMPIONS: Empowering Rural Women for Climate Action Village Verve Project
Slovenia, 18–21 May 2026
The sixth transnational meeting of the Village Verve project, entitled WP6 – ECOCHAMPIONS: Empowering Rural Women for Climate Action, was organised by the Development and Research Centre RRC Ormož in Slovenia. The meeting took place from 18 to 21 May 2026 in the areas of Markovci and Ormož.
The event brought together 53 participants from eight partner countries, including Spain, Cyprus, Latvia, Lithuania, Romania, Slovenia, Portugal, and Italy. Among the participants were 36 women and 17 men, reflecting the project’s strong focus on women’s participation, empowerment, and leadership in rural communities.
The programme combined several formats, including a Community Engagement Day “Eco Fest”, the EcoChallenges Series, workshops, study visits, presentations of good practices, and informal networking. The main objective was to strengthen the role of rural women as EcoChampions — active actors in climate action, sustainable development, preservation of cultural heritage, and community resilience.
Arrival and Opening Activities – 18 May 2026
The first day was dedicated to the arrival of participants from partner delegations. Participants were welcomed by RRC Ormož, followed by an informal networking dinner. This provided an opportunity for partners to reconnect, exchange expectations for the upcoming programme, and prepare for the thematic activities planned for the following days.
Sustainable Rural Heritage and Community Engagement in Markovci – 19 May 2026
The second day began with a transfer from Ptuj to the Municipality of Markovci, where participants were welcomed by Mayor Milan Gabrovec. The mayor introduced the municipality, its rural identity, cultural heritage, and commitment to sustainable local development.
The morning programme continued with the Community Engagement Day “Eco Fest”, which included a guided presentation of the Markovci Ethnographic Collection. Participants were introduced to local rural traditions, everyday tools, customs, and practices that have shaped community life in the area. The visit highlighted the importance of preserving both tangible and intangible heritage and showed how traditional knowledge can contribute to modern discussions on sustainability and rural resilience.
After the coffee break, participants continued to Zabovci as part of the EcoChallenges Series, where they visited a local good practice example in sustainable rural development. The activity demonstrated how rural communities can respond to environmental and social challenges by using local resources, cooperation, and community-based approaches.
A key part of the day was the workshop “EcoSkills for Rural Women”, held at the Markovci Village Community Fire Centre. The workshop focused on crepe paper flower making, a traditional and sustainable craft led by certified artisan Milica Cimerman. The activity was accompanied by Slovenian folk songs performed by the Markovci Folk Singers, connecting craft, music, women’s knowledge, and local cultural identity. Through this practical workshop, participants reflected on how traditional skills can empower rural women, support intergenerational learning, and contribute to the preservation of local heritage.
In the afternoon, participants visited Šturmovci Landscape Park, where they explored natural heritage and sustainable environmental practices. The visit emphasized the importance of protected landscapes, biodiversity, habitat conservation, and responsible environmental management. It also showed how natural areas can serve as learning spaces for climate awareness and community engagement.
The day concluded with a wrap-up session in Šturmovci, followed by informal networking during dinner in Ptuj.
Cultural Heritage, Good Practices and Environmental Management in Ormož – 20 May 2026
The third day focused on cultural heritage, women-led entrepreneurship, local production, circular approaches, and sustainable environmental management in the Ormož area.
The day began with a visit to Ormož Castle and an ascent to the castle tower. Participants gained insight into the historical and architectural heritage of Ormož and its importance for local identity and cultural development.
The programme continued at Technological Park Ormož – RRC Ormož Headquarters, where the workshop “EcoSkills for Rural Women” continued through presentations of local and regional good practices. A company presentation of Senik, delivered by owner Nataša Majcen, introduced participants to an example of women-led local entrepreneurship connected to rural development, sustainability, and innovation.
The session also included the presentation of two Interreg good practices. The Interreg SI–HR KUL-S POT project presented a cultural, culinary, and social tourism route, showing how heritage, gastronomy, tourism, and community cooperation can be connected into sustainable tourism products. The Interreg SI–AT B-ROUND project focused on food surplus as a new opportunity, highlighting circular economy approaches, waste reduction, and more responsible use of resources.
After lunch, participants visited the Ormož Lagoons Nature Reserve as part of the EcoChallenges Series. The visit focused on sustainable environmental management, biodiversity protection, wetland ecosystems, and climate resilience. Participants learned how protected natural areas can support environmental education and raise awareness of climate-related challenges.
The programme continued with a visit to Jeruzalem SAT Oil Mill, where participants were introduced to traditional pumpkin seed oil production and took part in a tasting. This activity linked agricultural heritage, local food production, sustainable rural economy, and the preservation of traditional knowledge.
The day’s final thematic visit focused on local craft beer production, with a presentation by Skoliber Brewery. Participants learned about small-scale entrepreneurship, local production, craftsmanship, and the use of regional resources in creating sustainable local products.
The day ended with dinner at Gostilna Taverna, located among the vineyards, where participants continued informal exchanges and networking in a setting connected to the wine-growing landscape of the region.
Departure – 21 May 2026
The final day was dedicated to the departure of participants. The meeting concluded with strengthened cooperation among project partners and a shared understanding of the role of rural women in climate action and sustainable development.
Lessons Learned and Conclusions
The activities carried out during WP6 provided important lessons on the role of rural women as key EcoChampions in climate action, sustainable local development, and community resilience.
One of the main lessons learned was that traditional rural knowledge remains highly relevant for addressing contemporary environmental and social challenges. Activities such as traditional crafts, folk singing, local food production, pumpkin seed oil production, and craft-based entrepreneurship showed that heritage can become a tool for education, empowerment, tourism, and sustainable development.
The programme also demonstrated that empowering rural women means making their knowledge, skills, and leadership more visible. Women contribute significantly to rural communities through cultural work, care for heritage, informal knowledge transfer, community engagement, and entrepreneurship. By presenting women-led initiatives and local good practices, the event showed how rural women can become stronger actors in climate action when their role is recognised and supported.
Another important lesson was the strong connection between women, nature, and climate awareness. Visits to Šturmovci Landscape Park and the Ormož Lagoons Nature Reserve showed the importance of biodiversity, protected landscapes, wetlands, and sustainable environmental management. Participants learned that climate action in rural areas is not only about large-scale measures, but also about everyday practices, awareness raising, protection of local ecosystems, and responsible use of resources.
The exchange of good practices at RRC Ormož further showed that sustainable rural development requires cooperation between different sectors. Heritage-based tourism, circular approaches to food surplus, women-led entrepreneurship, sustainable local production, and community-based initiatives all demonstrated how rural regions can build new opportunities from their own resources.
Overall, the programme confirmed that rural women are not only guardians of tradition, but also active drivers of innovation, climate-conscious practices, and sustainable development. By empowering rural women as EcoChampions, local communities can better respond to climate challenges while preserving cultural identity, strengthening social cohesion, and creating new development opportunities.
VABILO: PODJETNIŠKI ZAJTRK – ZDRAVA PREHRANA NA DELOVNEM MESTU
Datum: 13. julij 2026,
Ura: 09.00 do 12.00 ure
Lokacija: Tehnološki park Ormož, Industrijska cesta 6, 2270 Ormož
SPOT Svetovanje Podravje – Razvojno raziskovalni center Ormož vas vljudno vabi na Podjetniški zajtrk: Zdrava prehrana na delovnem mestu, ki bo potekal v ponedeljek, 13. 7. 2026, s pričetkom ob 9.00 uri v prostorih Tehnološkega parka Ormož.
Podjetniški zajtrk je namenjen podjetnikom in potencialnim podjetnikom, ki jih zanima, kako lahko zdrava prehrana vpliva na zbranost, energijo, delovno učinkovitost in splošno počutje na delovnem mestu.
Na dogodku bo poseben poudarek namenjen praktičnim in uporabnim vsebinam s področja zdrave prehrane, odpornosti, vitalnosti ter trajnostnega vidika prehranjevanja. Udeleženci bodo spoznali, zakaj se po nekaterih obrokih počutimo utrujeno, kako se temu izogniti ter kako lahko že z majhnimi spremembami ustvarimo več dobrega počutja – zase, za sodelavce in za skupnost.
Po predavanju bodo udeleženci v praksi okusili, da so polnovredni zdravi obroki lahko tudi okusni, nasitni, preprosti za pripravo in dobra podpora boljšemu vsakodnevnemu delovanju.
Predavanje bo izvedla Marija Kure iz Društva Živeti polno z Marijo, ki že vrsto let deluje na področju zdravega življenjskega sloga, vitalnosti in dobrega počutja. Svoje znanje in izkušnje povezuje z vsebinami zdrave, polnovredne prehrane, dihalnih tehnik, gibanja, postenja ter celostne skrbi za telo in duha. Udeležencem bo na preprost, praktičen in življenjski način predstavila, kako lahko z majhnimi spremembami pri prehrani podpremo več energije, zbranosti in boljšega počutja v vsakdanjem delovnem ritmu.
Vsebina:
- kako hrana vpliva na zbranost in delovno učinkovitost,
- zakaj po nekaterih obrokih občutimo utrujenost in kako se ji izogniti,
- kako prehrana podpira odpornost in vitalnost,
- trajnostni vidik prehranjevanja,
- kako z majhnimi spremembami ustvariti več dobrega počutja zase in za skupnost,
- degustacija zdravega zajtrka oziroma malice.
Program:
- 9.00–9.15 | Registracija udeležencev
- 9.15–9.25 | Uvod in pozdrav udeležencev, SPOT Svetovanje Podravje – Polona Kukovec RRC Ormož
- 9.30–10.30| Predavanje: Zdrava prehrana na delovnem mestu
- 10.30–12.00 | Pogovor, izmenjava izkušenj, degustacija zdrave prehrane in mreženje udeležencev
Dogodek organizira: SPOT Svetovanje Podravje, Razvojno raziskovalni center Ormož, javni zavod.
Udeležba je brezplačna. Prijave zbiramo do 10.07.2026 oziroma do zapolnitve prostih mest na povezavi https://spirit-svetovanje.pc7.dev/event-forms/e3cd7214-c1a6-4de7-b572-e89a3928ab4d/participants/public-signup
Dogodek je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj: https://evropskasredstva.si in Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport: www.mgrt.gov.si ter ga izvaja SPIRIT Slovenija, javna agencija: www.spiritslovenia.si.
JAVNI POZIV ZA ZBIRANJE PONUDB za oddajo poslovnih prostorov v najem in vključitev v Tehnološki park Ormož – junij 2026
Javni poziv je odprt od 15. 06.2026 do 15.08.2026 O vlogah bo komisija odločila v roku 8 dni od zaprtja javnega poziva. Komisija je sestavljena v skladu s Pravilnikom o TP za sprejem v TP Ormož.
Predmet oddaje v najem so proizvodni in pisarniški prostori v Tehnološkem parku Ormož (v nadaljevanju: TP Ormož), nepremičnina: stavba 1298, na zemljišču s parc. št. 222/15 k.o. Ormož; in sicer:
| Pisarna P4 | v izmeri 20,20 m2 |
| Pisarna P5 | v izmeri 18,30 m2 |
| Pisarna P8 | v izmeri 14,85 m2 |
| Proizvodni prostor 4 | izmeri 106.55 m2 in pisarna v sklopu proizvodnega prostora 4 v izmeri15,00 m2 |
| Proizvodni prostor 6 | v izmeri 57,25 m2; |
| Proizvodni prostor 5 | izmeri 106.55 m2 in pisarna v sklopu proizvodnega prostora 4 v izmeri 15,00 m2 |
Poslovni prostori se oddajo v najem pod naslednjimi pogoji:
- Kandidati morajo izpolniti Vlogo za sprejem v TP Ormož, katera je priloga tega Javnega poziva.
- Kandidati morajo izpolniti Vlogo za oddajo poslovnih prostorov v najem – Tehnološki park Ormož, katera je priloga k temu javnemu pozivu.
- Kandidati sami nosijo vse stroške v zvezi s pripravo ponudbe in kandidiranjem na tem javnem pozivu.
- V skladu s Pravilnikom, mora vloga doseči minimalno 40 točk, da je pozitivno ocenjena.
- Kandidati morajo kot prilogo k temu javnemu pozivu priložiti potrdilo o registraciji podjetja.
- Kandidati morajo kot prilogo k temu javnemu pozivu priložiti potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, ki ne sme biti staro več kot 30 dni.
- Rok veljavnosti vloge je najmanj 90 dni od datuma za predložitev.
- Pogoji o najemu poslovnega prostora se določijo s samo najemno pogodbo po uspešno izbrani vlogi.
Vse dodatne informacije o oddaji poslovnih prostorov v najem ter dogovor glede ogleda le-teh so na voljo na Razvojno raziskovalnem centru RRC Ormož, Industrijska cesta 6, 2270 Ormož (ga. Polona Kukovec), na tel. st. 040-353-528 ali e-naslovu: polona@rrc-ormoz.si.
Razpisna dokumentacija:
Javni poziv Tehnološki park junij 26
PRAVILNIK TEHNOLOŠKI PARK ORMOŽ
🌱VABILO NA PODJETNIŠKE DELAVNICE ZA TRAJNOSTNO PODJETNIŠTVO
Imate podjetniško idejo ali ste v začetnih fazah razvoja podjetja?
Vabimo vas na celostni sklop podjetniških delavnic za trajnostno podjetništvo, ki bo potekal v sklopu projekta EKO – VIP.
📅 Datum: 19. 6. 2026
🕙 Ura: 10.00–16.00 v Tehnološkem parku Ormož
⏳ Trajanje: 6-urni sklop delavnic
👥 Namenjeno: podjetnikom v začetnih fazah razvoja in vsem, ki želijo svojo idejo razviti v trajnostno naravnan poslovni model
Na delavnicah boste nadgradili podjetniške veščine, oblikovali konkretnejši poslovni načrt in raziskali, kako lahko vaša poslovna ideja ustvarja širši pozitiven vpliv na družbo in okolje.
Program delavnic
🔹 Delavnica 1: Raziskave trga in razumevanje kupcev
Spoznali bomo, kako bolje razumeti ciljne skupine, oblikovati persono idealne stranke in uporabiti metodo empathy map za razvoj učinkovitejših produktov in sporočil.
🔹 Delavnica 2: Trajnostno podjetništvo: zakaj in kako?
Pogledali bomo ključne okoljske in družbene izzive, povezavo med podjetništvom in trajnostnim razvojem ter ukrepe, s katerimi evropske države spodbujajo trajnostno poslovanje.
🔹 Delavnica 3: Razvoj poslovnih idej
Na podlagi razumevanja kupcev ter družbenih in okoljskih vplivov bomo oblikovali trajnostno usmerjen poslovni načrt z razširjeno metodo business model canvas.
Delavnice bo vodil Ram Dušić Hren, trener trajnostnih in podjetniških veščin ter ustanovitelj podjetja Bright3r, ki podjetjem in organizacijam pomaga pri razvoju novih idej, trajnostnih pristopov in sistemskih sprememb.
📩 Prijave in dodatne informacije: polona@rrc-ormoz.si
Projekt EKO – VIP spodbuja razvoj trajnostnih podjetniških praks in povezovanje znanja za zeleno prihodnost.
#trajnostnopodjetništvo #podjetništvo #EKOVIP #delavnice #trajnostnirazvoj #poslovneideje #LASMedDravoInGoricamI
USPOSABLJANJE: DIGITALNI MARKETING IN POSLOVANJE
Datum: 30.6.2026, od 12.00 do 16.00 ure
Kraj: Tehnološki park Ormož, Industrijska cesta 6, 2270 Ormož
SPOT Svetovanje Podravje – Razvojno raziskovalni center, RRC Ormož vas vljudno vabi na usposabljanje z nazivom Digitalni marketing in poslovanje, ki bo potekalo v torek, 30.6.2026, s pričetkom ob 12.00 uri.
Usposabljanje je namenjeno podjetnikom in potencialnim podjetnikom in vsem, ki želijo izboljšati svojo spletno prisotnost, učinkoviteje uporabljati družbena omrežja ter spoznati sodobna digitalna in AI orodja za podporo poslovanju. Delavnica bo praktično naravnana, s poudarkom na uporabnih primerih, konkretnih napotkih in orodjih, ki jih lahko udeleženci takoj uporabijo pri svojem delu.
Udeleženci bodo spoznali, kaj danes pomeni učinkovit digitalni marketing, katere trende prinaša leto 2026, kako se spreminjajo družbena omrežja ter katere so najpogostejše napake podjetij pri spletnem nastopu. Poseben poudarek bo namenjen uporabi platform Facebook, Instagram, LinkedIn in TikTok, pripravi učinkovitih objav in video vsebin ter razumevanju osnov delovanja algoritmov.
Poseben sklop bo namenjen uporabi umetne inteligence v marketingu in poslovanju. Predstavljeni bodo praktični načini uporabe orodij, kot sta ChatGPT in Canva AI, za pripravo objav, idej, video vsebin, spletnih besedil ter za prihranek časa pri vsakodnevnih marketinških aktivnostih.
Usposabljanje bo izvedla ga. Tanja Ciglarič, izkušena marketinška strokovnjakinja, podjetnica in mentorica z več kot 18-letnimi izkušnjami na področju digitalnega marketinga, družbenih omrežij in uporabe umetne inteligence v marketingu.
Vsebina:
- 12.00–12.15 | Registracija udeležencev
- 12.15–12. 30 | Uvod in pozdrav udeležencev, Polona Kukovec, SPOT Podravje
- 12.30– 16:00 | Praktična delavnica: Digitalni marketing in poslovanje
- uvod v digitalni marketing in aktualni trendi,
- družbena omrežja za poslovno rast,
- spletna stran in spletna prisotnost,
- uporaba AI orodij v marketingu in poslovanju,
- praktični primeri, vprašanja in odgovori.
Dogodek organizira: SPOT svetovanje Podravje, Razvojno raziskovalni center Ormož, javni zavod
Udeležba je brezplačna.
Prijave zbiramo do ponedeljka, 25. junija 2026 do 10.00 ure na povezavi https://spirit-svetovanje.pc7.dev/event-forms/889395f6-5a66-41da-ae37-f4e868386e9a/participants/public-signup
Dogodek je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj: https://evropskasredstva.si in Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport: www.mgrt.gov.si ter ga izvaja SPIRIT Slovenija, javna agencija: www.spiritslovenia.si.
Zeliščarstvo na območju LAS Povezani med Dravo in goricami: dediščina narave, znanja in trajnostnega razvoja
Območje LAS Povezani med Dravo in goricami obsega občine Ormož, Gorišnica, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Gre za prostor med reko Dravo, vinorodnimi goricami, kmetijsko krajino, travniki, vrtovi in naravnimi vrednotami, kjer je bil človek skozi zgodovino tesno povezan z naravo. LAS je bil vzpostavljen kot lokalno partnerstvo javnega, gospodarskega in zasebnega sektorja z namenom spodbujanja celovitega in uravnoteženega razvoja območja po pristopu »od spodaj navzgor«.
V takšnem okolju je imelo zeliščarstvo pomembno vlogo. Ni bilo le oblika domačega zdravljenja, temveč tudi del vsakdanje samooskrbe, prehrane, nege telesa, pridelave in prenosa znanja med generacijami. Zelišča so ljudje nabirali na travnikih, ob njivah, mejicah, vrtovih, gozdnih robovih in ob vodotokih. Uporabljali so jih za čaje, mazila, obkladke, kopeli, začimbe, sirupe, tinkture, naravna barvila in domače pripravke.
Zeliščarstvo kot del nesnovne kulturne dediščine
Zeliščarstvo je v Sloveniji prepoznano kot del nesnovne kulturne dediščine. Register nesnovne kulturne dediščine ga opredeljuje kot del ljudske medicine, ki vključuje podedovano in izkustveno znanje o nabiranju, gojenju, sušenju, hranjenju in predelavi zdravilnih zelišč ter njihovi uporabi v užitno-zdravilne in kozmetične namene.
To je za območje LAS Povezani posebej pomembno, ker zeliščarstvo ni samo zgodovinski ostanek preteklosti. Je živa praksa, ki povezuje lokalno prebivalstvo z naravo, spodbuja opazovanje okolja in krepi lokalno identiteto. Register poudarja, da se znanje o zeliščih še danes prenaša z ustnim izročilom, pisnimi viri in praktičnimi delavnicami, zeliščarji pa svoje izdelke in znanje vključujejo tudi v lokalno turistično ponudbo.
Zgodovinski pomen zeliščarstva na Slovenskem
Ljudsko zdravilstvo na Slovenskem temelji na dolgem razvoju izkušenj, opazovanja rastlin in prenašanja znanja. Etnobotanični viri navajajo, da je bilo ljudsko medicinsko znanje pri Slovencih ohranjeno predvsem v izročilu 19. in 20. stoletja, deloma pa ima korenine že v starejših oblikah naravnega zdravljenja. Od sredine 16. stoletja se je to znanje širilo tudi s pisnimi viri.
V slovenski ljudski medicini je imela uporaba rastlin posebno mesto. Po podatkih etnobotaničnih raziskav so Slovenci za preprečevanje, lajšanje ali zdravljenje bolezni uporabljali okoli 500 zdravilnih rastlin, ki so jih poimenovali s približno 6000 ljudskimi imeni in jih uporabljali v več kot 3500 bolezenskih primerih.
Na podeželju, kakršno je tudi območje med Dravo in goricami, je bilo takšno znanje praktično nujno. Dostop do zdravnikov, lekarn in industrijskih pripravkov v preteklosti ni bil vedno enostaven. Domače zeliščne zaloge so zato pomenile obliko varnosti, samozadostnosti in skrbi za družino.
Naravno okolje kot osnova zeliščarske tradicije
Območje LAS Povezani ima za zeliščarstvo pomembno naravno podlago. Reka Drava in njena obvodna krajina ustvarjata raznolike habitate, medtem ko gričevnat svet, travniki, njive in vrtovi omogočajo rast številnih uporabnih rastlin. Krajinski park Središče ob Dravi obsega strugo Drave in zemljišča med Dravo in železniško progo v velikosti nekaj manj kot 440 hektarjev.
Narava ob Dravi je biotsko pestra. Podatki o območju Središča ob Dravi navajajo različne habitatne tipe, veliko vrst ptic, dvoživk, plazilcev, sesalcev, kačjih pastirjev in metuljev. Takšna pestrost potrjuje, da je lokalna krajina pomemben naravni kapital, ki ga je treba varovati in premišljeno vključevati v razvojne dejavnosti.
Tudi Naravni rezervat Ormoške lagune kaže pomen območja za ohranjanje narave. Namen rezervata je prispevati k raznolikosti in naravni uravnovešenosti ekosistema reke Drave in njene poplavne ravnice.
Vpliv zeliščarstva na lokalno skupnost
Zeliščarstvo je imelo in še ima na območje LAS Povezani več pomembnih vplivov.
1. Samooskrba in domača raba
V preteklosti so zelišča dopolnjevala domačo lekarno in kuhinjo. Čaji, mazila, sirupi, obkladki in sušena zelišča so bili del hišne zaloge. To je krepilo samooskrbo podeželskih gospodinjstev in zmanjšalo odvisnost od zunanjih virov.
2. Prenos znanja med generacijami
Zeliščarstvo je temeljilo na praktičnem učenju. Pomembno ni bilo samo vedeti, katera rastlina je uporabna, temveč tudi kdaj jo nabrati, kateri del rastline uporabiti, kako jo posušiti, shraniti in pripraviti. Takšno znanje se je prenašalo v družinah, med sosedi, zeliščarji in lokalnimi skupnostmi.
3. Krepitev lokalne identitete
Zelišča niso bila razumljena le kot surovina. Bila so del domače krajine, običajev, prehrane, ljudskega zdravilstva in dela na zemlji. Zato zeliščarstvo prispeva k prepoznavnosti območja in občutku povezanosti z domačim okoljem.
4. Podjetniški in turistični potencial
Danes zeliščarstvo pridobiva novo razvojno vlogo. Lahko je osnova za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, naravno kozmetiko, lokalne čajne mešanice, delavnice, vodene oglede, učne vrtove, butične izdelke in povezovanje s turizmom. V strokovnih virih je zeliščarstvo opisano kot preplet tradicionalnega znanja, trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri in prenosa vrednot o naravi.
Zeliščarstvo danes: med tradicijo, znanostjo in trgom
Sodobno zeliščarstvo ni več vezano samo na ljudsko izročilo. Vse bolj se povezuje z etnobotaniko, farmacijo, biologijo, trajnostnim kmetijstvom, kozmetiko in podjetništvom. Slovenski etnografski muzej etnobotaniko opredeljuje kot disciplino, ki preučuje odnose med ljudmi in rastlinami, njihovo tradicionalno in sodobno uporabnost ter načine uporabe rastlin za človeka.
To odpira pomembno razvojno vprašanje: kako tradicionalno znanje prenesti v sodobne izdelke in storitve, ne da bi se izgubila njegova lokalna vrednost? Na območju LAS Povezani je odgovor v povezovanju naravne dediščine, raziskovanja, lokalnih ponudnikov, izobraževanja in trajnostnega podjetništva.
Zelišča in zdravilne rastline so lahko vir novih izdelkov z višjo dodano vrednostjo, zlasti na področju naravne kozmetike, zeliščnih pripravkov, izobraževalnih programov in zelenega turizma. Pri tem je pomembno, da razvoj temelji na varni uporabi rastlin, spoštovanju narave, zakonodajni skladnosti in strokovni preverjenosti.
Zaključek
Zeliščarstvo na območju LAS Povezani med Dravo in goricami je več kot spomin na preteklost. Je del žive dediščine, ki povezuje naravo, ljudi, znanje in lokalno gospodarstvo. V preteklosti je pomagalo pri samooskrbi, zdravljenju in vsakdanji negi. Danes pa lahko postane temelj za trajnostne izdelke, nova delovna mesta, izobraževalne vsebine, lokalno turistično ponudbo in večjo prepoznavnost območja.
Območje med Dravo in goricami ima za to dobre pogoje: naravno pestrost, podeželsko identiteto, znanje ljudi in razvojni okvir LAS. Če se tradicionalno zeliščarsko znanje poveže s sodobno znanostjo, podjetništvom in varovanjem narave, lahko zeliščarstvo postane ena izmed pomembnih razvojnih priložnosti območja.
Pripravila
Polona Kukovec
Viri
- LAS Povezani med Dravo in goricami – O LAS
Uporabljeno za opis območja LAS, občin in lokalnega partnerstva.
https://laspovezani.si/o-las/
- LAS Povezani med Dravo in goricami – LAS do 2027
Uporabljeno za programsko obdobje 2021–2027 in razvojni okvir LAS.
https://laspovezani.si/las-do-2027/
- Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije – Zeliščarstvo
Uporabljeno za opredelitev zeliščarstva kot nesnovne kulturne dediščine.
https://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/zeliscarstvo
- Etnobotanika – Zeliščarstvo
Uporabljeno za razlago zeliščarstva kot povezave med tradicionalnim znanjem, naravo in trajnostno rabo rastlinskih virov.
https://etnobotanika.si/zeliscarstvo/
- Vlasta Mlakar: Rastline v ljudski medicini na Slovenskem
Uporabljeno za zgodovinski del o ljudski medicini, zdravilnih rastlinah in prenosu znanja. https://www.etnobotanika.si/wp-content/uploads/2019/04/medicina.pdf
- Slovenski etnografski muzej – Tradicionalna medicina in zeliščarstvo
Uporabljeno pri razlagi povezave med tradicionalno medicino, zeliščarstvom in etnobotaniko.
https://www.etno-muzej.si/sl/novice/tradicionalna-medicina-in-zeliscarstvo
- Slovenia.info – Krajinski park Središče ob Dravi
Uporabljeno za opis naravne vrednosti območja ob Dravi.
https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/9489-nov-krajinski-park-sredisce-ob-dravi
- Drava Bike – Središče ob Dravi
Uporabljeno za opis naravne in biotske pestrosti območja.
https://dravabike.si/kraji/sredisce-ob-dravi
- Uredba o Naravnem rezervatu Ormoške lagune – PISRS
Uporabljeno za pomen Ormoških lagun pri ohranjanju ekosistema reke Drave in poplavne ravnice.
https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED7440
Povabilo k oddaji ponudbe Interreg SL-HR KUL – S – POT
Spoštovani,
v okviru projekta KUL – S – POT – Kulturno kulinarično socialna pot turizma, ki se izvaja v okviru programa Interreg SL Slovenija – Hrvaška, vas vabimo k oddaji ponudbe za izvedbo storitev zunanjega strokovnjaka s področja kulinarične dediščine in strokovne interpretacije tradicionalnih gibanic.
Projekt naslavlja izzive trajnostnega turizma, ohranjanja kulturne dediščine, povezovanja lokalnih ponudnikov ter razvoja vključujočih turističnih produktov na območju Slovenije in Hrvaške. Eden ključnih rezultatov projekta je vzpostavitev Transverzale gibanic, ki bo povezala ponudnike, lokalne pridelovalce, turistične kmetije in kulturno-kulinarično dediščino območja.
Projekt se izvaja v partnerstvu organizacij Mozaik dobrot, RRC Ormož, LAG Međimurski doli i bregi in Udruga Pogled.
Predmet naročila
Predmet tega povabila je izbor zunanjega strokovnjaka, ki bo sodeloval pri pripravi strokovnih in avtorskih vsebin za projekt KUL – S – POT, zlasti na področju tradicionalnih gibanic kot dela slovenske in čezmejne kulinarične dediščine.
Izvajalec bo izvedel naslednje storitve:
- priprava avtorskega besedila »Gibanice Slovenije«,
- vsebinski poudarek na severovzhodni Sloveniji,
- vključitev območja spodnje Štajerske,
- strokovno svetovanje pri oblikovanju vsebin poti oziroma transverzale,
- svetovanje pri predstavitvi slanih in sladkih gibanic kot dela kulinarične dediščine,
- strokovna podpora pri oblikovanju interpretacije gastronomskega turističnega produkta.
Aktivnosti izvajalca
Izvajalec bo sodeloval pri:
- pripravi strokovnega avtorskega besedila o gibanicah,
- opredelitvi vsebinskih izhodišč za predstavitev gibanic v okviru transverzale,
- strokovnem svetovanju pri oblikovanju poti spoznavanja okusov slanih in sladkih gibanic,
- vsebinski povezavi kulinarične dediščine z razvojem trajnostnega turizma,
- pripravi strokovnih priporočil za vključitev gibanic v turistično in promocijsko zgodbo projekta.
Zahtevane kompetence izvajalca
Ponudnik mora izkazovati naslednje kompetence in izkušnje:
- strokovno znanje s področja kulinarične dediščine,
- poznavanje tradicionalnih slovenskih jedi, zlasti gibanic,
- poznavanje gastronomske dediščine severovzhodne Slovenije in spodnje Štajerske,
- izkušnje z avtorskim pisanjem strokovnih oziroma poljudno-strokovnih besedil,
- izkušnje s strokovnim svetovanjem pri razvoju kulinaričnih, turističnih ali interpretacijskih vsebin,
- sposobnost povezovanja kulturne dediščine z razvojem turističnih produktov.
Obseg sodelovanja
Sodelovanje bo vključevalo:
- pripravo avtorskega besedila »Gibanice Slovenije«,
- strokovno svetovanje pri določitvi vsebin transverzale,
- podporo pri oblikovanju vsebin, vezanih na slane in sladke gibanice,
- pripravo strokovnih usmeritev za uporabo vsebin v promocijskih in projektnih gradivih.
Oddaja ponudbe
Vljudno vas vabimo, da oddate ponudbo, na nina@rrc-ormoz.si ki naj vsebuje:
- predstavitev izvajalca,
- reference in izkušnje s področja kulinarične dediščine,
- opis predlaganih storitev,
- finančno ponudbo.
Vrednost ponudbe za izvedbo vseh aktivnosti ne sme presegati 5.200,00 EUR BREZ DDV.
Rok za oddajo ponudbe: 3.6.2026
Za dodatne informacije smo vam na voljo na nina@rrc-ormoz.si
OBISK PARTNERSTVA VILLAGE VERVE! V SLOVENIJI
Udeležence smo popeljali skozi srce naših krajev – od Markovcev do Ormoža in Središča ob Dravi ter Svetinj – kjer smo predstavili bogato naravno in kulturno dediščino ter primere dobrih praks trajnostnega razvoja podeželja. Skupaj smo obiskali Etnografsko zbirko v Markovcih na Občina Markovci, raziskovali naravno dediščino Naravni rezervat Ormoške lagune, spoznavali trajnostne prakse in dobre zgodbe lokalnega okolja ter se navduševali nad tradicionalno pridelavo bučnega olja v Bučno Olje – Oljarna Jeruzalem SAT 
Predstavili smo tudi uspešne projekte in podjetniške zgodbe, med njimi lokalne in mednarodne primere sodelovanja na področju trajnostnega turizma, krožnega gospodarstva in zmanjševanja presežkov hrane. Primere dobrih prak so predstavili Mozaik dobrot Fram, Zavod za zaposlovanje invalidnih oseb.
VPELJAVA TRAJNOSTNIH MODELOV V POSLOVANJE PODJETNIKA
Trajnostno poslovanje postaja eden ključnih dejavnikov dolgoročne uspešnosti podjetij. Podjetniki se danes ne soočajo več le z vprašanji prodaje, stroškov, kadrov in konkurence, temveč tudi z zahtevami zelenega prehoda, učinkovite rabe virov, odgovornega ravnanja do zaposlenih, dobaviteljev, kupcev in lokalnega okolja. V takšnih razmerah postaja sposobnost prilagajanja novim zahtevam trga in Evropske unije pomembna konkurenčna prednost, še posebej za mikro, mala in srednje velika podjetja.
Trajnostni poslovni model ne pomeni zgolj varovanja okolja, temveč vključuje širši način razmišljanja o poslovanju podjetja. Gre za povezovanje ekonomskih, okoljskih in družbenih vidikov poslovanja, pri čemer podjetje išče rešitve, ki zmanjšujejo stroške, povečujejo učinkovitost, krepijo zaupanje kupcev in omogočajo dolgoročno stabilnost.
Za podjetnike je pomembno, da trajnosti ne razumejo kot dodatno administrativno obremenitev, temveč kot priložnost za izboljšanje poslovnih procesov, zmanjšanje tveganj in razvoj novih produktov ali storitev. Pri tem ima pomembno vlogo tudi podporno okolje, med drugim SPOT Podravje, ki podjetnikom nudi informacije, svetovanje, usmerjanje in podporo pri razumevanju novih poslovnih izzivov.
Pomen trajnostnega poslovanja za MSP
Mikro, mala in srednje velika podjetja predstavljajo pomemben del gospodarstva, zato je njihova vloga pri zelenem prehodu zelo pomembna. Čeprav so številne evropske zahteve neposredno namenjene predvsem večjim podjetjem, se njihov vpliv vse bolj prenaša tudi na MSP. To se kaže predvsem prek dobavnih verig, razpisnih pogojev, zahtev bank, kupcev in večjih poslovnih partnerjev.
V praksi to pomeni, da lahko tudi manjše podjetje prejme vprašanja o porabi energije, izvoru materialov, ravnanju z odpadki, delovnih pogojih, ogljičnem odtisu ali načinu upravljanja podjetja. Podjetniki, ki se na te zahteve pripravijo pravočasno, bodo lažje sodelovali z večjimi naročniki, se prijavljali na razpise in pridobivali ugodnejše pogoje financiranja.
Trajnostno poslovanje za MSP pomeni predvsem:
Podjetnik, ki trajnost vključi v svoje poslovanje, lahko doseže konkretne učinke: nižje stroške, boljšo organizacijo dela, večje zaupanje kupcev in večjo odpornost podjetja na spremembe v okolju.
Kaj od podjetnikov zahteva Evropska unija?
Evropska unija s številnimi politikami in ukrepi spodbuja prehod v bolj trajnostno, nizkoogljično in krožno gospodarstvo. Med pomembnejšimi področji so trajnostno poročanje, zmanjševanje emisij, učinkovita raba virov, odgovorno ravnanje z odpadki, varstvo potrošnikov in preprečevanje zelenega zavajanja.
Za MSP je pomembno predvsem razumevanje, da evropske zahteve ne vplivajo le na podjetja, ki so neposredno zavezana poročanju. Vse pogosteje se zahteve prenašajo po poslovni verigi. Večja podjetja, ki morajo poročati o trajnostnih vplivih, potrebujejo podatke tudi od svojih dobaviteljev. Zato bodo tudi manjša podjetja morala poznati osnovne podatke o svojem poslovanju.
Podjetniki morajo biti posebej pozorni na:
Pri tem je ključno, da podjetnik ne uporablja splošnih trditev, kot so »zeleno«, »okolju prijazno« ali »trajnostno«, če zanje nima podatkov ali dokazil. Trajnostna komunikacija mora temeljiti na preverljivih dejstvih.
Kako naj podjetnik začne z uvajanjem trajnostnega modela?
Vpeljava trajnostnega modela naj bo postopna in prilagojena velikosti podjetja. MSP ne potrebujejo zapletenih sistemov, ki so značilni za velika podjetja. Potrebujejo preprost, pregleden in uporaben pristop, ki jim pomaga izboljšati poslovanje.
Prvi korak je pregled trenutnega stanja. Podjetnik naj ugotovi, kje nastajajo največji stroški, kateri viri se največ uporabljajo, kje nastajajo odpadki in katere zahteve že danes postavljajo kupci ali dobavitelji.
V praksi to pomeni, da podjetje pregleda:
- račune za elektriko, ogrevanje, gorivo in vodo,
- porabo ključnih materialov,
- količino in vrste odpadkov,
- transportne poti,
- dobavitelje,
- delovne pogoje,
- obstoječe pogodbe s kupci,
- zahteve pri razpisih in financiranju.
Naslednji korak je določitev prioritet. Podjetnik naj ne poskuša hkrati urediti vseh področij. Smiselno je izbrati tista, kjer so učinki največji. Proizvodno podjetje se bo morda najprej osredotočilo na energijo, materiale in odpadke. Storitveno podjetje pa na digitalizacijo, mobilnost, zaposlene in odgovorno nabavo.
Pomembno je tudi določiti merljive cilje. Ti so lahko preprosti, na primer zmanjšanje porabe električne energije, manjša količina odpadne embalaže, uvedba ločenega spremljanja stroškov, uporaba lokalnih dobaviteljev ali priprava osnovnega trajnostnega profila podjetja.
Trajnost kot priložnost za konkurenčnost
Trajnostni poslovni modeli podjetjem omogočajo, da se lažje prilagodijo spremembam na trgu. Kupci vse bolj cenijo odgovorno poslovanje, kakovostne izdelke, lokalne dobavne verige in transparentnost. Banke in investitorji vse pogosteje preverjajo, kako podjetje obvladuje okoljska, družbena in upravljavska tveganja. Tudi javni razpisi pogosto vključujejo merila, povezana z zelenim prehodom, digitalizacijo in učinkovito rabo virov.
Za podjetnike v Podravju je to lahko pomembna razvojna priložnost. Regija ima močno industrijsko, obrtniško, kmetijsko in storitveno osnovo, zato lahko trajnostni prehod prispeva k razvoju izdelkov z višjo dodano vrednostjo, izboljšanju lokalnih dobavnih verig, večji energetski učinkovitosti in boljšemu povezovanju med podjetji.
Nekateri konkretni primeri trajnostnih ukrepov so:
Takšni ukrepi niso pomembni samo zaradi zakonodaje. Pogosto neposredno vplivajo na stroške, kakovost, organizacijo dela in ugled podjetja.
Krepitev trajnostne podjetniške kulture v regiji
Trajnostni prehod ni samo naloga posameznega podjetnika. Pomemben je tudi razvoj širše podjetniške kulture, ki spodbuja odgovorno poslovanje, sodelovanje, izmenjavo znanja in povezovanje v lokalnem okolju. Tako kot podporna podjetniška infrastruktura krepi razvoj podjetniške miselnosti in omogoča lažji dostop do informacij, znanja, mreženja in virov financiranja, lahko enako pomembno prispeva tudi k razvoju trajnostnih poslovnih praks.
V Podravju je mogoče trajnost povezati z obstoječimi razvojnimi potenciali regije. To vključuje predelovalno industrijo, kmetijstvo, agroživilstvo, turizem, obrt, lesarstvo, logistiko, kreativne dejavnosti in digitalne storitve. Na vseh teh področjih lahko podjetniki razvijajo rešitve, ki temeljijo na učinkoviti rabi virov, lokalnem povezovanju in višji dodani vrednosti.
SPOT Podravje lahko pri tem spodbuja izmenjavo dobrih praks, predstavlja uspešne primere iz lokalnega okolja in podjetnike usmerja k postopnemu uvajanju sprememb. Tak pristop je za MSP najbolj primeren, saj temelji na realnih možnostih podjetij in ne na prevelikih administrativnih zahtevah.
Zaključek
Vpeljava trajnostnih modelov v poslovanje podjetnika je pomemben korak k večji konkurenčnosti, stabilnosti in odgovornosti podjetij. Za MSP trajnost ne pomeni nujno velikih investicij ali zapletenih poročil, temveč predvsem boljše poznavanje lastnega poslovanja, učinkovitejšo rabo virov, odgovoren odnos do zaposlenih in kupcev ter pripravljenost na prihodnje zahteve trga.
Podjetniki, ki bodo trajnost vključili v svoje poslovne modele, bodo lažje obvladovali stroške, se prilagajali zakonodajnim spremembam, sodelovali z večjimi poslovnimi partnerji in izkoriščali razvojne priložnosti. Ključno je, da začnejo postopno, z jasnim pregledom stanja, merljivimi cilji in ukrepi, ki so primerni za njihovo velikost in dejavnost.
Pri tem ima SPOT Podravje pomembno podporno vlogo. S svetovanjem, informiranjem, usposabljanji, povezovanjem in pomočjo pri iskanju virov financiranja lahko podjetnikom olajša prve korake ter jih usmeri k praktičnim in izvedljivim rešitvam.
Trajnostno poslovanje tako ni le zahteva prihodnosti, temveč priložnost, da podjetja v Podravju postanejo učinkovitejša, odpornejša in dolgoročno uspešnejša.
Pripravila: Polona Kukovec
Ormož; 14.5.2026
POVABILO K SODELOVANJU V URBACT LOCAL GROUP (ULG)
Spoštovani,
vabimo vas k sodelovanju v okviru mednarodnega projekta ReDAN – Reviving Degraded Areas for Nature and People, ki poteka v sklopu programa URBACT Transfer Network.
Celotno Vabilo in Pristopna izjava v Wordu:
Vabilo sodelovanje ULG projekt ReDAN
PRISTOPNA IZJAVA ZA SODELOVANJE V URBACT LOKALNI SKUPINI