Zeliščarstvo na območju LAS Povezani med Dravo in goricami: dediščina narave, znanja in trajnostnega razvoja

Območje LAS Povezani med Dravo in goricami obsega občine Ormož, Gorišnica, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Gre za prostor med reko Dravo, vinorodnimi goricami, kmetijsko krajino, travniki, vrtovi in naravnimi vrednotami, kjer je bil človek skozi zgodovino tesno povezan z naravo. LAS je bil vzpostavljen kot lokalno partnerstvo javnega, gospodarskega in zasebnega sektorja z namenom spodbujanja celovitega in uravnoteženega razvoja območja po pristopu »od spodaj navzgor«.  

V takšnem okolju je imelo zeliščarstvo pomembno vlogo. Ni bilo le oblika domačega zdravljenja, temveč tudi del vsakdanje samooskrbe, prehrane, nege telesa, pridelave in prenosa znanja med generacijami. Zelišča so ljudje nabirali na travnikih, ob njivah, mejicah, vrtovih, gozdnih robovih in ob vodotokih. Uporabljali so jih za čaje, mazila, obkladke, kopeli, začimbe, sirupe, tinkture, naravna barvila in domače pripravke. 

Zeliščarstvo kot del nesnovne kulturne dediščine 

Zeliščarstvo je v Sloveniji prepoznano kot del nesnovne kulturne dediščine. Register nesnovne kulturne dediščine ga opredeljuje kot del ljudske medicine, ki vključuje podedovano in izkustveno znanje o nabiranju, gojenju, sušenju, hranjenju in predelavi zdravilnih zelišč ter njihovi uporabi v užitno-zdravilne in kozmetične namene.  

To je za območje LAS Povezani posebej pomembno, ker zeliščarstvo ni samo zgodovinski ostanek preteklosti. Je živa praksa, ki povezuje lokalno prebivalstvo z naravo, spodbuja opazovanje okolja in krepi lokalno identiteto. Register poudarja, da se znanje o zeliščih še danes prenaša z ustnim izročilom, pisnimi viri in praktičnimi delavnicami, zeliščarji pa svoje izdelke in znanje vključujejo tudi v lokalno turistično ponudbo.  

Zgodovinski pomen zeliščarstva na Slovenskem 

Ljudsko zdravilstvo na Slovenskem temelji na dolgem razvoju izkušenj, opazovanja rastlin in prenašanja znanja. Etnobotanični viri navajajo, da je bilo ljudsko medicinsko znanje pri Slovencih ohranjeno predvsem v izročilu 19. in 20. stoletja, deloma pa ima korenine že v starejših oblikah naravnega zdravljenja. Od sredine 16. stoletja se je to znanje širilo tudi s pisnimi viri.  

V slovenski ljudski medicini je imela uporaba rastlin posebno mesto. Po podatkih etnobotaničnih raziskav so Slovenci za preprečevanje, lajšanje ali zdravljenje bolezni uporabljali okoli 500 zdravilnih rastlin, ki so jih poimenovali s približno 6000 ljudskimi imeni in jih uporabljali v več kot 3500 bolezenskih primerih 

Na podeželju, kakršno je tudi območje med Dravo in goricami, je bilo takšno znanje praktično nujno. Dostop do zdravnikov, lekarn in industrijskih pripravkov v preteklosti ni bil vedno enostaven. Domače zeliščne zaloge so zato pomenile obliko varnosti, samozadostnosti in skrbi za družino. 

Naravno okolje kot osnova zeliščarske tradicije 

Območje LAS Povezani ima za zeliščarstvo pomembno naravno podlago. Reka Drava in njena obvodna krajina ustvarjata raznolike habitate, medtem ko gričevnat svet, travniki, njive in vrtovi omogočajo rast številnih uporabnih rastlin. Krajinski park Središče ob Dravi obsega strugo Drave in zemljišča med Dravo in železniško progo v velikosti nekaj manj kot 440 hektarjev.  

Narava ob Dravi je biotsko pestra. Podatki o območju Središča ob Dravi navajajo različne habitatne tipe, veliko vrst ptic, dvoživk, plazilcev, sesalcev, kačjih pastirjev in metuljev. Takšna pestrost potrjuje, da je lokalna krajina pomemben naravni kapital, ki ga je treba varovati in premišljeno vključevati v razvojne dejavnosti.  

Tudi Naravni rezervat Ormoške lagune kaže pomen območja za ohranjanje narave. Namen rezervata je prispevati k raznolikosti in naravni uravnovešenosti ekosistema reke Drave in njene poplavne ravnice.  

Vpliv zeliščarstva na lokalno skupnost 

Zeliščarstvo je imelo in še ima na območje LAS Povezani več pomembnih vplivov. 

1. Samooskrba in domača raba

V preteklosti so zelišča dopolnjevala domačo lekarno in kuhinjo. Čaji, mazila, sirupi, obkladki in sušena zelišča so bili del hišne zaloge. To je krepilo samooskrbo podeželskih gospodinjstev in zmanjšalo odvisnost od zunanjih virov.

2. Prenos znanja med generacijami

Zeliščarstvo je temeljilo na praktičnem učenju. Pomembno ni bilo samo vedeti, katera rastlina je uporabna, temveč tudi kdaj jo nabrati, kateri del rastline uporabiti, kako jo posušiti, shraniti in pripraviti. Takšno znanje se je prenašalo v družinah, med sosedi, zeliščarji in lokalnimi skupnostmi. 

3. Krepitev lokalne identitete

Zelišča niso bila razumljena le kot surovina. Bila so del domače krajine, običajev, prehrane, ljudskega zdravilstva in dela na zemlji. Zato zeliščarstvo prispeva k prepoznavnosti območja in občutku povezanosti z domačim okoljem. 

4. Podjetniški in turistični potencial

Danes zeliščarstvo pridobiva novo razvojno vlogo. Lahko je osnova za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, naravno kozmetiko, lokalne čajne mešanice, delavnice, vodene oglede, učne vrtove, butične izdelke in povezovanje s turizmom. V strokovnih virih je zeliščarstvo opisano kot preplet tradicionalnega znanja, trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri in prenosa vrednot o naravi.  

Zeliščarstvo danes: med tradicijo, znanostjo in trgom 

Sodobno zeliščarstvo ni več vezano samo na ljudsko izročilo. Vse bolj se povezuje z etnobotaniko, farmacijo, biologijo, trajnostnim kmetijstvom, kozmetiko in podjetništvom. Slovenski etnografski muzej etnobotaniko opredeljuje kot disciplino, ki preučuje odnose med ljudmi in rastlinami, njihovo tradicionalno in sodobno uporabnost ter načine uporabe rastlin za človeka.  

To odpira pomembno razvojno vprašanje: kako tradicionalno znanje prenesti v sodobne izdelke in storitve, ne da bi se izgubila njegova lokalna vrednost? Na območju LAS Povezani je odgovor v povezovanju naravne dediščine, raziskovanja, lokalnih ponudnikov, izobraževanja in trajnostnega podjetništva. 

Zelišča in zdravilne rastline so lahko vir novih izdelkov z višjo dodano vrednostjo, zlasti na področju naravne kozmetike, zeliščnih pripravkov, izobraževalnih programov in zelenega turizma. Pri tem je pomembno, da razvoj temelji na varni uporabi rastlin, spoštovanju narave, zakonodajni skladnosti in strokovni preverjenosti. 

Zaključek 

Zeliščarstvo na območju LAS Povezani med Dravo in goricami je več kot spomin na preteklost. Je del žive dediščine, ki povezuje naravo, ljudi, znanje in lokalno gospodarstvo. V preteklosti je pomagalo pri samooskrbi, zdravljenju in vsakdanji negi. Danes pa lahko postane temelj za trajnostne izdelke, nova delovna mesta, izobraževalne vsebine, lokalno turistično ponudbo in večjo prepoznavnost območja. 

Območje med Dravo in goricami ima za to dobre pogoje: naravno pestrost, podeželsko identiteto, znanje ljudi in razvojni okvir LAS. Če se tradicionalno zeliščarsko znanje poveže s sodobno znanostjo, podjetništvom in varovanjem narave, lahko zeliščarstvo postane ena izmed pomembnih razvojnih priložnosti območja. 

Pripravila  

Polona Kukovec 

 

Viri 

  • LAS Povezani med Dravo in goricami – O LAS
    Uporabljeno za opis območja LAS, občin in lokalnega partnerstva.
    https://laspovezani.si/o-las/  
  • Etnobotanika – Zeliščarstvo
    Uporabljeno za razlago zeliščarstva kot povezave med tradicionalnim znanjem, naravo in trajnostno rabo rastlinskih virov.
    https://etnobotanika.si/zeliscarstvo/  
Skip to content